pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt

Je pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt res nujna?

S 1.junijem 2018 je prišel v veljavo nov zakon s področja gradnje objektov, ki prinaša veliko novosti na področju pridobivanja gradbenega dovoljenja. Po novem gradbenem zakonu so postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja krajši, potrebne pa je tudi manj dokumentacije. Gradbenega dovoljenja pa ne potrebujemo za gradnjo enostavnih in začasnih objektov, ali pa za vzdrževanje in rušenje objektov. Pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt je še vedno potrebno, predvsem v primerih, kjer gre za spremembo namembnosti objekta.

Kdaj moramo pridobiti gradbeno dovoljenje?

Gradnja novega objekta, rekonstrukcija, nadomestna gradnja in odstranitev objekta, po novem zakonu zahtevajo pravnomočno gradbeno dovoljenje. Po domače povedano potrebujemo gradbeno dovoljenje za vsako novogradnjo, če želimo objekt nadzidati, prizidati ali kako drugače posegamo v konstrukcijske dele objekta ali fasado objekta. Tako rekoč je pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt nujna. V določenih primerih, kot je naprimer gradnja enostavnih objektov, pa gradbenega dovoljenja ne potrebujemo. Med enostavne objekte štejemo nadstrešek do 30m2, razne ograje do višine 2m, podporni zid do 0,5m, vodnjak, mala čistilna naprava, rezervoar za nafto, enoetažni objekt do 40m2 tlorisne površine, kot je naprimer kozolec, začasni objekti, vrtna uta do 20m2 površine, in podobno. Pri gradnji enostavnega objekta ne sme priti do posega v konstrukcijo obstoječega objekta. V tem primeru je potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt.

Rekonstrukcija objekta

Rekonstrukcija predstavlja gradbena dela, pri katerih se spremenijo konstrukcijske značilnosti obstoječega objekta, ali pa se mu spremeni namembnost. V tem primeru se zunanjost ne sme spremeniti. Pozorni moramo biti tudi, če gre za prislonitev enostavnega objekta, saj morajo tudi temelji biti ločeni od osnovnega objekta. Prav tako sam izkop ne sme ogroziti stabilnosti obstoječe stavbe. Če gre za manjše posege v predelne stene, ali pa na fasadi, se za taka dela ne potrebuje gradbenega dovoljenja.

Nadomestna gradnja

V tem primeru govorimo o rušitvi starega objekta in gradnje novega. Sam postopek je enak, kot pri gradnji novega objekta, le v dokumentacijo je dodan še projekt o rušitvi.

Gradnja novega objekta

O novogradnji govorimo v primeru gradnje novega objekta, ali pa ko gre za nadzidavo, oziroma dozidavo že obstoječega objekta. Pri tem je pomembno, da ima obstoječi objekt gradbeno dovoljenje, sicer je potrebna legalizacija obstoječega objekta.

Legalizacija črnih gradenj

Objekt, ki nima potrebnega dovoljenja in je bil zgrajen pred novim zakonom s področja gradnje objektov, odstopanja od gradbenega dovoljenja pa so dopustna ( naprimer nepremenjena namembnost, ni posega v druga zemljišča, dimenzije ne odstopajo za več kot 0,3m, itd.), je dovolj, da se pridobi uporabno dovoljenje, s katerim se dokazuje, da objekt ni nelegalen. V primeru, da je objekt neskladen z gradbenim dovljenjem, je potrebno vložiti zahtevo za legalizacijo. Predložiti je treba tudi dokumentacijo o legalizaciji, ki jo uredi pooblaščeni arhitekt, med drugim pa mora vsebovati tudi posnetek stanja objekta. Za objekte, ki so bili zgrajeni pred letom 1998, pa je mogoče dobiti tako imenovano dovoljenje za objekt daljšega obstoja.

Zaključimo lahko, da je gradbeno dovoljenje potrebno za vsako novogradnjo, za odstranitev objekta ter nadomestno gradnjo. Prav tako pa je potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt pri vsaki rekonstrukciji, oziroma večjemu posegu v objekt.

Avtor prispevka: