Tresenje rok je običajno pojav pri starejših ljudeh, ko jim popušča živčni sistem. Pojavi pa se lahko tudi pri mlajših zaradi klopnega meningitisa, kar si preberite na tej povezavi: www.sos-klop.si/znaki-klopnega-meningitisa. Znaki klopnega meningitisa ali KME so lahko tudi bolečine, utirjenost na splošno ter vrtoglavice, slabosti in popuščanje živčnega sistema, kar ima za posledico slabo ravnotežje in tresenje ter zelo slaba motorika, v skrajnih primerih pa celo ohromelost telesa. Pri tem se lahko pojavi tudi tresenje rok, kar za ljudi ni običajno in je resen znak, da je nekaj zelo narobe. V tem primeru je treba nujno obiskati zdravnika.

Zakaj se pojavi tresenje rok?

Tresenje rok nastane zato, ker živci oslabijo in ne dobijo več normalnih impulzov za delovanje. Podatki, ki potekajo po živčevju, ki si ga predstavljamo, kot električne kable znotraj telesa, so prekinjeni ali posredovani nepravilno. Človek ne more več nadzorovati svojega telesa, zato se pojavi tudi tresenje rok. Zdravnik takoj izpraša pacienta o njegovem življenju zadnjih 14 dni, kajti če je prišlo do vboda okuženega klopa, potem je vzrok kar hitro jasen. Človek je okužen z virusom, ki mu povzroča take težave.

Tresenje rok in drugi znaki KME se pojavijo po vbodu okuženega klopa od sedem do dvajset dni po tem, ko je klop vbodel človeka. Lahko pacient to ve in je klopa videl ter občutil, včasih pa tudi ne. Znaki se v tem primeru pojavijo od enega do dveh tednov od okužbe. Drug način, kako se je človek lahko okužil, pa je uživanje surovega in nepasteriziranega mleka živalskega izvora, ki je bil okužen z virusom KME, saj izhaja iz okužene živali. Znaki se v tem primeru pojavijo že štiri dni od okužbe s takim mlekom.

Kako poteka bolezen KME?

Tresenje rok se ne pojavi čisto takoj. Ta bolezen običajno poteka v dveh fazah. In sicer je prva faza, ki traja do 14 dni to, da se pacient počuti zelo slabo ter ima visoko vročino. Telo se takrat bori z virusom.  Spremljajo pa ga še glavoboli in bolečine mišic ter tudi lahko že tresenje rok, kar kaže na to, da je virus napadel živčevje in je dejansko oblezen prešla v drugo fazo. To je izjemno nevarna faza in jo je treba obravnavati ter zdraviti takoj, da ne pride do hujših in dolgoročnih posledic.

Težava lahko nastane takrat, ko zdravnik v prvi fazi pacienta obravnava, kot da ima gripo, ker so simptomi izjemno podobni. Šele ko se pojavi tresenje rok, kar za gripo ni običajno in bolezen preide v drugo fazo, zdravnik posumi na KME. Po prvi fazi pa se pacienti običajno počutijo bolje, zato se tudi meni, da se je bolezen pozdravila, ampak potem pa izbruhne v hujši obliki. T oje običajno pri evropski različici KME, ki potem največkrat prizadene osrednje živčevje in je pacienta treba zdraviti v bolnišnici.

Druga faza KME je zelo nevarna

Druga faza evropskega KME poteka tako, da se pacientovo zdravje izboljša za en dan ali celo za do dvajset dni. Ko spet izbruhne KME največkrat take bolnike takoj napotijo v bolnišnico, ker imajo očitne znake okužbe in prizadetosti živčevja, kot je tresenje rok. KME se pri večini ljudi razvije kot meningitis ali meningoencefalitis. Zdravljenje pa mora biti takojšnje, drugače so lahko posledice res katastrofalne.

Ko se pojavi meningitis, ki je dejansko resno vnetje možganske ovojnice, jo spremljajo simptomi, kot so tresenje rok, precej visoka vročina, bolečine in predvsem glavoboli, vrat otrdi in boli, pacientu se vrti v glavi in nekateri tudi bruhajo.

Meningoencefalitis pa se pojavi takrat, ko se poleg vnetja možganske ovojnice vname še možgansko tkivo in se tudi pridruži tresenje rok, jezika in prstov. Taka oseba se ne more zbrati in razmišljati. Lahko tudi izgublja zavest ali celo pride do kome v nekaterih primerih. Nekateri pacienti imajo vedenjske motnje, psihoze in delirij.

Kaj je meningoencefalomielitis?

Meningoencefalomielitis je najtežja oblika meningitisa, ki prizadene na srečo le nekaj procentov pacientov in ni tako pogosta. To oblezen spremljajo vsi zgoraj našteti simptomi. Poleg teh simptomov, pa se pojavijo še ohromitve različnih mišičnih skupin. Najbolj pogosto ohromijo ramena ter okolica ramen, kar močno vpliva tudi na dihala. Ti bolniki največkrat, preden ohromijo, čudijo izjemno hude bolečine.

Nekateri bolniki imajo tudi prizadeto avtonomno živčevje. To pa vpliva na nepravilen ritem srca. Za take bolnike je edina rešitev dolgotrajno zdravljenje v bolnišnici. Koliko časa bo zdravljenje trajalo, pa je odvisno do tega, koliko je živčevje bolezen prizadela. Do deset odstotkov takih bolnikov je po bolezni trajno prizadetih in en procent jih umre. Za vedno pa imajo težave, ki jim kakovost življenja precej znižajo.

Preventivni ukrepi

Da bi se taka obolenja preprečilo, je to možno s preventivnimi ukrepi in sicer v naravi, kjer so klopi, vedno nosite obleko z dolgimi rokavi in hlačnicami in če se da, da je oprijeta na koncu rokavov in hlačnic. Tako bodo klopi težje prišli do kože.

Ko pridete domov, se slecite od nagega in se temeljito preglejte in takoj odstranite morebitne klope. Nato se še stuširajte. Preglejte tudi obleko in če ste imeli kakšnega klopa, jo dajte prati.

Nikoli tudi ne pijte surovega ni neprekuhanega ali pasteriziranega mleka.