Ravna streha postaja čedalje bolj priljubljena tudi v Sloveniji

Ravna streha je pri sodobni arhitekturi  že zelo moderna. Če je še v preteklosti veljalo pravilo, da streha mora imeti naklon in je ravna streha domena gradnje v mediteranskem pasu, danes temu ni več tako. Napredek je šel celo tako daleč, da je na voljo dovolj izvedb ravnih streh. Tako lahko čisto vsak najde svojo edinstveno ravno streho.

V osnovi se strehe razlikujejo po tem, kaj pokrivajo in kako jih je potrebno izolirati. Neizolirane ravne strehe se polagajo nad garažami in manj funkcionalnimi prostori. Izolirane ravne strehe pa nad bivalnimi in funkcionalnimi prostori. Vse ravne strehe pa morajo imeti kvalitetno hidroizolacijo in popolno odvodnjavanje.

Glavne prednosti ravne strehe

Ena najpomembnejših je vsekakor boljša odpornost na vremenske vplive. Predvsem na točo in veter.

Druga taka je, da ima boljše razmerje med zunanjo površino in prostornino in je tako bolj trdna. Istočasno pa je bolj varčna, saj je manjša zunanja površina in tako omogoča manjše izgube toplote.

Ravne strehe so tudi večinoma pohodne. Tako lahko s pridom izkoristimo njihovo površino. Na njej postavimo bivalni vrt, teraso. Ali pa jo, preprosto, spremenimo v vrt ali botanični kotiček.

V ravne strehe se obvezno vgrajujejo toplotne izolacije. Kot taka, ravna streha, uravnava mikroklimo v prostorih pod njo. Poleti se prostori manj pregrevajo, pozimi manj ohlajajo.

Prostori pod ravno streho so bolj funkcionalni, saj je povsod stojna višina. Nimamo prostorske izgube zaradi naklona.

Sodobna gradnja

Ravne strehe imajo tri osnovne plasti. Konstrukcijska nosilna plošča, hidroizolacija in toplotna izolacija. Nosilna plošča je lahko armirano-betonska, naklonska plošča ali les. Vse je odvisno, čemu bo taka streha služila. Na klasične montažne hiše montirajo lesene strehe, ki jih ustrezno podložijo. Armirano-betonska plošča ima zelo veliko težo, zato mora imeti močne podporne stene in stebre. Biti mora skrbno načrtovana. Je pa zelo nosilna in na njej lahko postavimo karkoli. Sodobnejša naklonska plošča ima podobne lastnosti, le da je bistveno lažja.

V osnovi delimo ravne strehe na klasične in obrnjene. Obe imata slabe in dobre lastnosti. Za katero se bomo odločili, pa je odvisno od naših zmožnosti in potreb. Klasične ravne strehe so cenejše in imajo krajšo življenjsko dobo. Na ploščo je položena toplotna izolacija in na njo hidroizolacija, ki je manj odporna na vremenske vplive in mehanske poškodbe. Pri obrnjeni ravni strehi pa je ravno obratno in je hidroizolacija pokrita s termo izolacijo in tako bolj zaščitena.

Obrnjena uporabna ravna streha ima več plasti

Osnovno konstrukcijsko ploščo z naklonom dva odstotka. To pomeni pri armirani-betonski plošči debelino plasti na začetku 25cm in čez 10m 5cm. Pri naklonski plošči pa na začetku 22cm in čez 10m 2cm. Lesene plošče so za uporabno streho neprimerne.

Osnovni bitumenski premaz. To je tekoči zaščitni premaz, ki se izredno hitro suši.

Dva sloja zaščite proti vodi iz posebnih bitumen-polimer trakov. To so posebne sintetične folije, ki se razlikujejo po kvaliteti in sestavi, glede na to, za kakšno streho jih potrebujemo.

Vsaj 20 cm toplotne izolacije. Za to prav tako obstajajo posebni materiali. Pri klasičnih strehah je to lahko tudi stiropor ali kamena volna.

Več slojna strešna folija, ki lahko vsebuje tudi filc. Skrbi pa za zaprto prezračevanje strehe.

Nasip opranega kamenja. Kamenje je lahko različne velikosti. Tako, da se odločamo glede na možnosti, ki nam jih streha ponuja. Večji kamni so težji.

Zaključna plošča pa je čisto naša izbira. Lahko položimo betonsko ploščo za teraso, lesen poden. Umetno travo ali prst in potem posejemo travo. Lahko pa teraso uredimo v botanični vrt. Zelene površine ravnih streh so zelo zaželjene.

Pri uporabni ravni strehi je zaščitna ograja nujna.

Edina ovira pri odločitvi, ali bo na naši hiši ravna streha, je občinski prostorski akt. Katerega pa sposobni arhitekti zlahka obidejo.

Avtor prispevka: