Starinske stenske ure imajo danes izjemno vrednost, če so redke in proizvedene od določenega proizvajalca, ponavadi gre za nemško ali švicarsko proizvodnjo, ki je še danes cenjena. Merjenje časa je postalo aktualno takrat, ko se je človekov sistem razvil iz prazgodovinskega v bolj kompleksen sistem, ki sta ga vodila cerkev in državna administracija. Starinske stenske ure so tako prevzele vodilno vlogo v merjenju časa in nadomestile stare sončne ter vodne ure, ki so jih prvi uporabljali Egipčani ter Grki, merile pa so le ure.

Prelom v zgodovini merjenja časa je bila prva stenska ura na nihalo, ki jo je leta 1656 razvil Christian Huygens in je lahko merila tudi minute. Nihajna ura je narejena tako, da ima nihalo, ki enakomerno niha ter poganja mehanizem ure, da točno teče nepretrgoma. Nihalo je poganjalo zobnike, ki so potem obračali urine kazalce na 12 mestni številčnici. Edina slabost te starinske stenske ure je bila, da je nihalo včasih izgubilo vzgon in ga je bilo potrebno spet pognati ter uro nastaviti na točen čas. Te ure poznamo še danes in so zelo pogoste. V drugi polovici devetnajstega stoletja je izum baterije odpravil težavo nihajnih ur.

Starinske stenske ure so upoštevale starogrški in egipčanski način deljenja dneva na 12 enot. Ker pa čas merimo tudi ponoči, se morajo kazalci obrniti dvakrat na številčnici, da se izmeri en dan skupaj z nočjo in se začne naslednji dan. Tako so se začele oznake AM (dopoldan) in PM (popoldan).

Starinske stenske ure, ki so imele v celoti mehanski mehanizem, so bile izumljene leta 1920 in uporabljajo kvarc (quartz) – kvarčni kristal. Ti mehanizmi so še danes najpogostejši mehanizmi ročnih, stenskih, namiznih in drugih ur. Ker kvarčni mehanizem lahko prenaša elektriko in je zelo natančen, lahko meri tudi sekunde.

Leta 1956 so nekatere starinske stenske ure že vključevale digitalni sistem, ki je podoben kvarčnemu, s to razliko, da lahko prikazujejo digitalne številke na LED zaslonu. Po letu 1970 je LED osvetljava postala bolj cenovno dostopna, zato je digitalna ura postala popularna na pečicah, videorekorderjih in drugih elektronskih napravah, kjer se uporabljajo še danes.

Starinske stenske ure lahko danes dosegajo neprecenljive vrednosti za dediče in tudi visoke zneske na trgu. Nekateri stari modeli dosegajo preko 100 tisoč Evrov na dražbah, zato se stare ure res splača odnesti k usposobljenemu urarju, da podrobno pregleda mehanizem in ugotovi, kdaj in kako je bila ura narejena ter kakšno ceno ima. Morda sploh ne veste, kakšno vrednost imate kje v kakšni škatli ali na podstrešju.

Starinske stenske ure lahko tudi v današnjih časih izdela sposoben urar, ki ima žilico za to in voljo ter veselje. Taka ura bo povsem unikatna st starinskim mehanizmom. Lahko pa staro uro tudi obnovi. Ta poklic izumira, kljub temu, da je povpraševanje po retro urah vse večje. Zato pa so tisti urarji, ki se s tem ukvarjajo, toliko bolj srčni v tem poklicu in je tudi to zelo vredno.