Ste se kdaj vprašali oziroma vsaj pomislili, kaj vas pravzaprav ohranja zdrave? Do tega najverjetneje pridemo šele takrat, ko opazimo prve znake prehlada ali slabega počutja. Kot marsikatero stvar v življenju, ki jo jemljemo za samoumevno, tudi svoj imunski sistem opazimo šele, ko nekaj »ne štima« – začnemo se spraševati, kako okrepiti imunski sistem na čim bolj preprost način, da bomo karseda hitro nazaj v formi.

V zadnjih dveh letih in pol je bil naš obrambni mehanizem postavljen pred dokaj velik izziv, saj je koronavirus razsajal po vsem svetu, a dejstvo je, da se z izzivi, sicer v manjšem obsegu, imunski sistem bori vsak dan.

Kolikokrat ste že slišali: » Vaš imunski sistem je prva linija obrambe«?

Hja, pogosto uporabljena metafora. Če dobro pomislite, to pomeni, da v stanju mirovanja oborožen čaka na borbo. Toda to ne zajame čisto vsega, kar imunski sitem iz dneva v dan počne, da ostanemo ​​živi in zdravi.

Za začetek bomo z vami delili nekaj najbolj osupljivih funkcij imunskega sistema, ki jih opravlja v stanju najboljše kondicije.

Beleži (skoraj) vse, s čimer ste se kadarkoli srečali

Naš imunski sistem ima spomin, tako kot mi. Ko se imunske celice enkrat naučijo prepoznati virus, bakterijo, okužbo ali cepljenje, to v redkih primerih pozabijo.

Tako imenovane pomnilniške celice B (vrsta imunske celice) si zapomnijo staro okužbo in hitro izločijo potrebna protitelesa, če isti virus ali bakterija ponovno vstopi v telo. Imunske celice v telesu lahko živijo desetletja. Te dolgožive imunske celice, znane kot spominske T celice, so razlog, zakaj nas cepivo proti ošpicam ali tetanusu, ki smo ga dobili kot otrok, še danes ščiti. Če temu dodamo še vsa druga cepiva, številne prehlade in druge okužbe, je končni rezultat nenehno posodobljen mikroskopski seznam preteklih napadalcev.

Toda obrambni sistem prepozna več kot le okužbe. Z beljakovinami posejane ovojnice celic B in T – znane kot receptorji, zaznavajo nevarnost in reagirajo na okužene celice ter na drobne koščke virusov in bakterij, zaznajo pa tudi toksine iz okolja, zdrave bakterije v črevesju in poškodbe celične DNA zaradi sončne svetlobe.

“Imunski sistem vsakega človeka je edinstven prstni odtis njegove osebne zgodovine izpostavljenosti okolju.”

Prepozna razliko med lastnimi celicami in ostalim tkivom

Na videz nemogoča naloga imunskega sistema, ki ima sposobnost razlikovanja med svojimi in tujimi celicami, se zgodi na podlagi precej zapletenih procesov. Ko se rodijo nove celice B in T, se hitro pregledajo. Celice, ki zaznajo naše lastne beljakovine in reagirajo nanje, pa se uničijo. Imunske celice, znane kot regulatorne T-celice, delujejo kot mirovne sile telesa, ki nadzorujejo ves preostali imunski sistem in nenehno preverjajo, ali so celice pokvarjene. Naš obrambni sistem se celo nauči razlike med koristnimi in škodljivimi bakterijami, kar koristnim črevesnim in kožnim bakterijam omogoča preživetje in obstoj.

Pogled v evolucijo

Evolucija v človeškem telesu se dogaja tisoče let, medtem ko lahko na primer novi koronavirus mutira tako hitro, da se izogne že ​pol leta staremu cepivu.

Receptorji B in T celic, t. i. molekularni senzorji celic, so med najbolj raznolikimi in najhitreje razvijajočimi se geni v človeškem genomu. Receptorji, ki so različni v skoraj vsaki celici T in B, so zgrajeni iz kosov, podobnih Lego kockam in ustvarijo beljakovino, ki je edinstvena med receptorji sosednjih celic.

Nosečnost – dovoli tujemu telesu, da preživi brez napada

Če bi sprejeli ledvico darovalca, zdravniki pa bi jo presadili v naše telo brez predhodnega preverjanja, ali se sploh ujema, bi imunski sistem novo ledvico napadel kot nor in jo na koncu ubil. Ko pa ženska zanosi, se polovica genov novega zarodka nahaja v njenem telesu, zato jih telo (v večini primerov) ne zavrne.

Raziskovalci še vedno ne razumejo popolnoma, kako imunski sistem nosečnice omogoča rast tujega telesa, hkrati pa vseeno dela na zaščiti obeh. Skrivnost ostaja tudi, kako se nekatere avtoimune bolezni med nosečnostjo poslabšajo, medtem ko nekatere (na primer multipla skleroza in revmatoidni artritis) začasno preidejo v remisijo.

Boljše zdravljenje raka

Morda boste presenečeni, ko boste izvedeli, da so imunske celice pravzaprav izjemno dobre pri odkrivanju in odpravljanju raka. Študije so pokazale, da miši, ki so gensko spremenjene, nimajo ključnih delov imunskega sistema in razvijejo več tumorjev od imunološko zdravih miši. Toda karcinomi – tisti, ki preživijo budno oko imunskega sistema, razvijejo številne trike za zatiranje imunskega sistema in se mu izognejo.

Da še pravočasno preprečimo razvoj raka ali drugih trdovratnih bolezni, je dobro poznati nekaj trikov, kako okrepiti imunski sistem – pod pogojem, da jih seveda pravočasno začnemo izvajati.

Ali nam imunski sistem z leti slabi?

Tako kot vse funkcije v našem telesu, tudi obrambni mehanizem z leti oslabi. A brez panike! Če se zavedate, kako okrepiti imunski sistem (in se tega tudi držite), večjih razlik ne boste opazili.

Imunski sistem po besedah znanstvenikov, v primerjavi s številnimi drugimi telesnimi funkcijami, pri večini ljudi ostane v odličnem stanju tudi v visoki starosti. Večji del imunskega sistema ob zdravemu načinu življenja še vedno deluje dovolj dobro, da se uspešno bori. Še boljša novica pa je, da ne glede na starost, h krepitvi imunskega sistema največ lahko prispevate sami.

Zahvaljujoč napredku znanosti, na trgu najdemo različne vitamine in pripravke, ki zadovoljijo potrebe našega telesa, da ostane v ravnovesju. Pred nakupom bodite pozorni, da vitamini za imunski sistem vsebujejo čim več naravnih sestavin.

5 enostavnih nalog, ki jih vključite v svoj vsakdan

Da so preproste stvari najboljše, so govorile že naše babice, in res je tako. Malenkosti štejejo, zato je pomembno, da na dnevni bazi počnemo stvari, ki bodo blagodejno učinkovale na naše telo, imunski sistem pa nam bo nadvse hvaležen.

Izbrskali smo pet povsem enostavnih opravil, ki jih brez težav lahko izvajate vsak dan in ne zahtevajo veliko dodatnega časa.

1. Zagotovite si dovolj spanja

Številne študije so dokazale, da pomanjkanje spanja zmanjšuje število T (imunskih) celic in povečuje protivnetne citokine, ki oslabijo imunski odziv, zato nastopi večja možnost prehlada in drugih okužb.

2. Telesna aktivnost

Pozitivne učinke telovadbe dobro poznamo. Že samo 20 minut vadbe dnevno blagodejno učinkuje na organizem. Vožnjo z avtom lahko zamenjate za kolesarjenje, po službi se lotite joge ali skočite na kratek sprehod. Telo vam bo hvaležno!

3. Zmanjšajte vnos alkohola in nikotina

Čeprav je pijača s prijatelji odlična ideja za sprostitev, ne pozabite, da pretiravanje z alkoholom oslabi delovanje imunskega sistema. Ugotovljeno je bilo, da alkohol povzroča kompleksne motnje v imunskih poteh. Če želite po dolgem dnevu spiti alkoholno pijačo, si raje privoščite kozarec rdečega vina, ki vsebuje antioksidante, za katere je znano, da podpirajo zdravje in sproščajo telo.

4. Zmanjšajte stres

Pomembno je, da se zavedate negativnega vpliva stresa, saj je ta eden izmed glavnih krivcev za večino zdravstvenih težav. Pocrkljajte se s sproščujočimi dejavnostmi, ki na vas vplivajo blagodejno (npr. joga, branje ali zgolj namakanje v kadi). Raziskave so pokazale, da imajo ljudje s pozitivnim pogledom na svet močnejši imunski odziv v primerjavi s pesimisti.

5. Zdrava prehrana

Zdrava in uravnotežena prehrana z vitamini za imunski sistem in visoko vsebnostjo vlaknin pomaga ohranjati zdrav organizem. Kadar smo pod stresom in v časovni stiski, je težko, da ne bi posegli po hitri in »prazni« hrani, zato strokovnjaki v tem primeru svetujejo, da posežemo po prehranskih dopolnilih.

Kako okrepiti imunski sistem v kratkem času?

Ko začutimo, da se nas nekaj loteva, je imunski sistem že precej oslabljen. Takrat običajno kot nori začnemo posegati po raznih vitaminih, cel kilogram limon porabimo za dodajanje zeliščnemu čaju in izpraznimo domačo lekarno.

Nekaj učinka seveda bo, a za zadosten vnos koristnih snovi morate poskrbeti, preden vam dan pokvarijo vročina, kihanje ali krči v trebuhu.

Za konec pa še preprost recept za napitek, ki bo vaš sesut imunski sistem hitro spravil nazaj v pogon.

Ingverjeva limonada z medom

• 2 bio limoni
• 1 bio koreninica ingverja
• Domači cvetlični med (za bolj bogat okus ga lahko zamenjate s kostanjevim)
• 4 dl tople vode

Vreli vodi dodajte med in rezine svežega ingverja (če želite ingver bolje okusiti, ga prej naribajte).

Medtem ko se ingver in med namakata v vreli vodi (20 minut), iztisnite limoni.

Po 20 minutah s pomočjo mrežastega cedila prelijte mešanico medu in ingverja, da ločite ostanke.

Počakajte, da se mešanica popolnoma ohladi, nato ji dodajte limonin sok, nekaj vode (po okusu), dobro premešajte in limonada je pripravljena!